Humility_1


Motho yo o tshelang ka boikgogomoso o swa a le nosi.

Tsebe ya Legae - Sekgoa - Seespañola

Ditsela tseo batho ba ikamogelang ka tsona di ama thata gore ba bangwe ba ba tseye jang. Se sengwe sa maemo a ntlha a go ratwa ke ba bangwe ke go ithata. Ka jalo, botlhokwa jwa go ithata, fela bo na le go fetogela. Selo se sengwe ke go feteletseng ga go ithata go tsamaisana le tumelo ya bogolo jwa motho, e ka nna ya bo e le nnete kgotsa nnyaa, le go sa tseye matlotlo a ba bangwe, e leng boikgogomoso.

Ba ba ikgogomosang ba a itlhaola ka mabaka a a farologaneng; sengwe ke tiriso ya bone e e sa tshwanetseng le e e tlhokang tlotlo ya ba bangwe, e e utlwisang botlhoko.

-   Motho yo o ikgogomosang o swa a le esi.

-   Boikokobetso bo gogela kutlwelo-botlhoko; boikgogomoso bo bo kgaratlha.

-   Fa o jala boikgogomoso, o tla roba go isolwa.

Go tlwaelegile gore ba ba ikgogomosang ba se ka ba dumela gore ba phoso, le fa ba itse sentle, mme ga ba kgone go amogela gore ba bangwe ba nepile. Seno se dira gore go nne thata go baakanya diphoso le go tshwaragana le bone.

-   Go tlhokega go nna le kitsiso ya gore go na le sengwe se se sa siamang.

-   Boikgogomoso ga bo bue, 'Ke ne ke phoso.'

-   Wena yo o itseng go le gontsi le nna yo ke itseng go le gontsi, fa o didimala, ke tlaa didimala.

Fa ba arabela dikarabo tse di sa nkeng letlhakore, tse ba di nkang di sa tshwanele boikgogomoso le bogolo jo ba dumelang gore ba na le jone, ba ka bontsha ditiro tse di sa tshwanetseng le tse di tlhokegang tse di bakang go ganwa le go oketsa go isolwa ga bone.

-   Boikgogomoso bo tlisa kgotlhang; botlhale bo na le ba ba ikokobeditseng. (Diane 13:10)

-   O se tsamaye ka boikgogomoso mo lefatsheng, gonne o tla nna wa ntlha go wa.

-   Boikgogomoso bo etelela pele tshenyego; mowa o o ikgodisang pele go wa. (Diane 16:18)

-   O se ka wa tshwaa, mme o tla ba ka o phatloga.

Ba bona go amogela le go fana ka thuso go ba ba ba tseelang kwa tlase jaaka kgobo, ba iponela sengwe se mongwe le mongwe a se tlhokang le monate wa go thusa ka go fana ka thuso.

-   Go nna mogolo tota, o tshwanetse go nna le batho, eseng go feta bone.

-   Motho yo o agang lobota o fela a le motswakwa wa lobota le a le agile.

Ba ikutlwa ba tshwanetse go tlotliwa ke ba bangwe, se se tlwaelegileng se ba dirang gore ba se ke ba leboga.

-   Go tlhoka tlotlo ke morwadia boikgogomoso.

-   Go leboga le tiriso ya korong go gola mo mmung o o siameng.

Ba itseela fela bone le se se ba diragalelang jaaka sa botlhokwa, ba akanya fela ka dikgatlhego tsa bone mme ba itshega jaaka setlhare sa tsotlhe.

-   Ba bangwe ga ba a tlhaloganya gore lefatshe le dikologa letsatsi, eseng bone.

-   Baithati ba akanya fela ka dikgatlhego tsa bone. (Diane 18:1)

Ka go eletsa thata go busa le go tlotliwa ke ba bangwe, ga ba kgone go amogela go lekana kgotsa go feta, ba se palama ka ditiro tse di ka tswang di le kotsi thata, segolo jang fa ba na le maatla.

-   Boikgogomoso le maatla ke kopano e e kotsi.

Selo se sengwe se se amanang le go ithata ke boitharibi, se se akaretsang maikutlo a magolo a motho ka ga boitshwaro jwa gagwe jo bo sa dirisiwang kgotsa jo bo se nang mosola, ka go eletsa thata pako le tlotlo go ba bangwe.

-   Moitharibi o bona batho botlhe e le barati.

-   Sebeso sa selefera le leubisi la gouta, mme batho ba lekwa ke pako ya bone. (Diane 27:21)

Pharologano fa gare ga boikgogomoso le boitharibi ke gore boikgogomoso bo amana le kgotsofalo ka ditiro tse di botlhokwa le tse di nang le mosola, fa boitharibi bo amana le kgotsofalo ka ditiro tse di se nang mosola kgotsa tse di se nang bokao.

-   Boitharibi ke ponalo ya pitsana e e robegileng.

-   Mabantle le go se nne jaaka o ka kgona ke diteng tsa boeleele.

-   Motho yo o emang ka monwana ga a eme sentle.

-   Tlotlo e e se nang lepe go e humisa mme ga e itsi.

Boikgogomoso bo akaretsa lenyora la go busa le go tlotliwa ke botlhe, fa boitharibi bo eletsa kamogelo le go tsewa e le ba ba tumileng thata.

-   Mabotlhoko ke thuto ya boikgogomoso.

Boitharibi bo na le ditlhotlo tse di tshwanang le tsa boikgogomoso ka ga go thibela dikamano le ba bangwe le go dira gore go nne thata go lemoga le go fenya diphoso. Gape, ba ba itharibang ba tlhobaela ka ponalo ya bone, ba dira gore ba itebale ka go leka go nna se ba sa leng sona kgotsa go nna le se ba se nang sona.

-   Fa re akanya gore re tlhoka sengwe go bonala jaaka re le sone, re tlaa latlhega.

-   A tiragalo e kgolo e botlhokwa go feta molato, lenyalo go feta lerato, kgotsa pitsana go feta se se mo teng?

-   Ke eng fa o leka go itshupa pele ga batho ba ba sa go kgathalang ka wena?

Baitharibi ba tsaya maikutlo a ba bangwe jaaka a le botlhokwa, se se bakang tlhobaelo e e sa tlhokegang le go thibela go dira sengwe.

-   Yo o reetsang manong ga a bone kagiso mme ga a ka ke a tshela ka kagiso. (Mogang 28:16)

-   Yo o galefang ka go utlwa maaka o laletsa maaka a mangwe.

-   Ga o a nnela go nna botoka ka pako ya bone le go nna bosula ka kgobo ya bone; o ntse fela jaaka o ntse.

-   Ga go na bokao fa ba bua bosula ka wena: ga o a tlaa nyelela.

Le fa maemo a a se ke a senya bokao jotlhe, a a sila.

-   Thakga ya boikgogomoso e senya boitshwaro jwa monna.

-   Yo o ithayang ka boikgogomoso, o senya tlotlo ya gagwe.

DINTLHA TSA BOKAONE

Ditsela tseo batho ba ikamogelang ka tsona di ama thata gore ba bangwe ba ba tseye jang. Go ithata go botlhokwa go ratwa ke ba bangwe, fela go feteletseng ga jone go ka felela ka boikgogomoso, jo bo amanngwang le tumelo ya bogolo jwa motho le go tlhoka tlotlo ya matlotlo a ba bangwe. Ba ba ikgogomosang ba a itlhaola ka lebaka la tiriso ya bone e e sa tshwanelang, go palelwa ke go lemoga diphoso, le go gana thuso. Seno se oketsa go isolwa ga bone le go thatafatsa dikamano tsa bone.

Boitharibi, se sengwe sa go ithata, se amana le maikutlo a magolo ka ga ditiro tsa motho tse di se nang mosola kgotsa tse di sa tshwaneng le se a se dirileng, le go eletsa thata go tlotliwa. Le fa boitharibi le boikgogomoso di thibela dikamano le ba bangwe le go dira gore go nne thata go lemoga diphoso, boitharibi bo amana le go batla kamogelo. Baitharibi ba tlhobaela ka maikutlo a ba bangwe, ba bakang tlhobaelo e e sa tlhokegang le go thibela go dira sengwe.

Related entries: Boikokobetso (Karolo ya bobedi)Boikokobetso (Karolo ya boraro)

Tsebe ya Legae - Sekgoa - Seespañola

Humility (First part) by Dr. Arturo José Sánchez Hernández (Rapula)

Connect with me online:

Facebook: https://www.facebook.com/ajsh70

Bubok Page: https://www.bubok.es/autores/rapula

Group 1: https://www.facebook.com/groups/valuesandmentalhealth

Group 2: https://www.facebook.com/groups/lovetipsforyou

Twitter: https://twitter.com/asanchez700908

E.mail: asanchez700908@gmail.com

Telegram: https://t.me/ajsh70

***~~~***

Comentarios

Entradas más populares de este blog

Tahlehelo ya Motho yo o Rategang. (Karolo ya Ntlha)

Maikano

Index